-
1 special
['speʃəl] 1. adjective1) (out of the ordinary; un-usual or exceptional: a special occasion; a special friend.) poseben2) (appointed, arranged, designed etc for a particular purpose: a special messenger; a special tool for drilling holes.) poseben2. noun(something which is special: There's a special (= a special train) due through here at 5.20.) poseben (...)- speciality
- specialize
- specialise
- specialization
- specialisation
- specialized
- specialised
- specially* * *I [spéšəl]adjective ( specially adverb)(prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določenspecial bargain commerce posebna ponudbaspecial delivery American ekspresna dostava pismaspecial dividend — ekstra dividenda, bonusspecial licence — posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvispecial partner economy komanditistspecial pleader juridically pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primerispecial steel technical specialno, plemenito jeklospecial subject — specialno področje zanimanja, preučevanjaspecial verdict — odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključkedo you want any special kind? — želite kaj čisto določenega?II [spéšəl]nounposebni vlak; posebna izdaja (časopisa); posebni poročevalec; pomožni policist
См. также в других словарях:
várstvo — a s (ȃ) 1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga: zaupati komu varstvo otroka / organizirati, urediti otroško varstvo / celodnevno varstvo; žarg., šol. šolsko varstvo bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hájka — e ž (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki // pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaslúžen — žna o prid., zaslúžnejši (ú ū) 1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do (javnega) priznanja, nagrade: postavljati spomenike zaslužnim možem in ženam; poznam ljudi, ki so zaslužnejši od njega / zaslužni član… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
